Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v uradni izjavi sporočil, da so ameriški helikopterji izvedli raketne napade na civilna območja v prestolnici Caracas in drugod po državi. Padrino je dejanje označil za nizkoten in zahrbten napad, ki neposredno ogroža civilno prebivalstvo. Po navedbah obrambnega ministrstva pristojne službe na terenu trenutno iščejo morebitne žrtve in ranjene, saj so bili iz zraka izstreljeni številni izstrelki in rakete. Minister je v video nagovoru, objavljenem na družbenih omrežjih, poudaril, da dogodki predstavljajo najhujšo obliko kršitve državne suverenosti v zgodovini države. Padrino trdi, da je motiv za vojaško posredovanje neustavljiv pohlep po strateških virih Venezuele, predvsem naftnih zalogah. Čeprav so obtožbe usmerjene neposredno proti Združenim državam Amerike, neodvisne potrditve o vpletenosti ameriških sil ali obsegu škode s strani mednarodnih organizacij še ni.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Venezuelsko prestolnico Caracas so davi pretresle močne eksplozije, ki so prebudile prebivalce in povzročile izpade električne energije v južnih delih mesta. Po dostopnih informacijah je bilo slišati najmanj sedem eksplozij, poročila pa navajajo tudi nizke prelete letal in helikopterjev. Tarče napadov naj bi bili ključni vojaški objekti, vključno z vojaškimi bazami, položaji protiletalske obrambe in vojaškimi letališči v okolici prestolnice. Južni del mesta, ki meji na eno od vojaških baz, je po incidentu ostal brez oskrbe z električno energijo. Venezuelska vlada se na dogodke in eksplozije še ni uradno odzvala, zato natančen vzrok in obseg škode ostajata neznana. Razmere v mestu so napete, saj so preleti zrakoplovov v jutranjih urah povzročili precejšen nemir med prebivalstvom. Vojaški objekti so bili očitno primarni cilj operacije, vendar za zdaj nobena skupina ni prevzela odgovornosti za napade, prav tako pa ni poročil o morebitnih žrtvah ali ranjenih med civilisti ali vojaškim osebjem.

V Caracasu so bile slišati močne eksplozije in zvoki letal. Pojavljajo se poročila o ognju in oblakih dima nad mestom. Ozadje dogodkov ostaja nejasno, pojavljajo pa se ugibanja o morebitnem napadu ZDA. Venezuelska vlada se zaenkrat še ni odzvala na dogodke.

Venezuelska vlada je na novoletni dan izpustila 88 oseb, ki so bile pridržane med protesti po spornih predsedniških volitvah julija 2024. Gre za drugo množično izpustitev v zadnjih dveh tednih, ki se odvija v času stopnjevanja pritiskov s strani Združenih držav Amerike na administracijo predsednika Nicolása Madura. Izpustitve sledijo dolgotrajnemu obdobju represije, ki jo je režim izvajal nad opozicijskimi aktivisti in civilno družbo po objavi uradnih rezultatov volitev. Ameriška stran je v zadnjem obdobju okrepila vojaški in diplomatski pritisk na Madurovo vlado, kar naj bi bil ključni dejavnik pri odločitvi uradnega Caracasa za izpustitev zapornikov. Kljub temu opozicijski voditelji opozarjajo, da so v zaporih še vedno številne osebe, ki so bile pridržane izključno zaradi političnih razlogov. Trenutna dinamika izpustitev kaže na poskus režima, da bi zmanjšal mednarodno izolacijo in omilil sankcije, ki jih proti državi vodijo zahodne velesile.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prve neposredne zračne napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija, ki naj bi jo s pomočjo brezpilotnih letal izvedla agencija Cia, je bila usmerjena proti ključni logistični infrastrukturi, vključno z velikim pomolom na venezuelski obali. Po navedbah Washingtona so napadeni objekti služili za tihotapljenje prepovedanih drog, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti z namenom strmoglavljenja venezuelske vlade. Analitiki poudarjajo, da ti dogodki pomenijo preobrat v ameriški strategiji, saj so se ZDA s pomorskih blokad preusmerile k neposrednim napadom na kopensko ozemlje suverene države. Pojavljajo se resni pomisleki glede morebitnega izbruha širšega vojaškega spopada, saj nekateri viri trdijo, da so primarni motiv za agresivno politiko Trumpove administracije venezuelska nahajališča nafte. Kljub stopnjevanju napetosti predsednik Trump za zdaj ni napovedal napotitve kopenskih enot, vendar so razmere v regiji izjemno nestabilne.

Največja venezuelska opozicijska koalicija, Demokratična unitarna platforma (PUD), je danes pozvala oblasti k takojšnji izpustitvi nekdanjega poslanca Freddyja Superlana, enega ključnih zaveznikov voditeljice María Corina Machado. Superlano je bil aretiran pred enim letom, 30. julija 2024, in je po navedbah opozicije v popolni izolaciji, brez stika z družino. Machado je poudarila, da je njegova aretacija del brutalnega vladnega napada na opozicijo, ki se je začel po predsedniških volitvah 28. julija 2024, na katerih je po njenih trditvah zmagal Edmundo González Urrutia.

Amnesty International je pred Medameriško komisijo za človekove pravice (CIDH) podal prijavo zoper venezuelsko vlado zaradi sistematičnega zatiranja zagovornikov človekovih pravic. Organizacija je v sporočilu za javnost izpostavila, da država izvaja "vrsto vzorcev, ki kažejo na namensko strategijo kaznovanja in odvračanja" ter s tem ustvarja podnebje strahu in samocenzure. Poročilo poudarja, da te dejavnosti predstavljajo koordiniran napor za utišanje in diskreditacijo tistih, ki opozarjajo na kršitve človekovih pravic v državi.

Evropska unija in Združene države Amerike so uradno označile Cártel de los Soles kot teroristično organizacijo. Kot glavnega vodjo organizacije so izpostavile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Obe entiteti obtožujeta venezuelsko vlado, da omogoča obsežne operacije proizvodnje in trgovine z mamili po celini.